Jota po moje

Samo malo nas je zazeblo pa so možgančki že začeli razmišljati o domači kmečki kuhinji! Jota, že sto let je nisem jedla, sem pomislila, ko si jo je moja šefica privoščila za malico:) Pa tako je dišala, še dobro, da sem imela doma še en kozarec maminega domačega kislega zelja! :)
V tej izvedbi jote nisem uporabila svinjske masti, sicer zato ker nam jo je zmanjkalo, ampak sem ugotovila, da je tudi brez lahko božanska:)

Potrebuješ:
pol kilograma kislega zelja
pol čebule
olivno olje
4 stroki česna
200g pečene šunke/šinka/slanine
1 pločevinka rjavega fižola
2 dl bio paradižnikove mezge
2 krompirja
žlica kokosovega sladkorja
100g zaseke (za zabelo)
1 l vode
lovorjev list
kumina
sol
poper
timijan

Priprava:
Čebulo in česen nasekljaš in ju na hitro prepražiš na olivnem olju (na olivnem olju zato, ker nam je zmanjkalo domače masti). Dodaš kokosov sladkor, da karamelizira čebulo in na kockice narezano šunko/šink/slanino, ter pražiš 5 min. Nato dodaš fižol in zelje(lahko ga prej splahneš, ampak zame mora bit kislo), ter zaliješ z litrom vode. Dodaš začimbe in kuhaš 1 uro. Nato na rahlem ognju v kozici stopiš zaseko, ter zabeliš joto. Dodaš tudi paradižnikovo mezgo in kuhaš še eno uro. Po dveh urah kuhanja olupiš krompir, ga narežeš na kocke in dodaš joti. Kuhaš toliko časa, da se krompir skuha in malo zgosti juho.


Misli nase!
        Dober tek ti želim!
               Nikoletka